N giust lament dal musciat de Salin
Questo testo è da formattare. |
Ung just lament da l mušat da Saling, Kontro ki da Vik e no ki da Mazzin
1.
Tu dalle muše e dei mušač; o Dio!
Senti adés 'n just lamento mio,
Ke da la terra su te mana 'n aut
L mušat de Saling e no de Šbaut.
2.
L è kël përe veje mušat de Saling
Da Perra 'n Fassa e no Trenting,
L konta trentot egn e plu,
Lo pël dir ognun ke l ha vedù.
3.
L viver de n mušat l è beng rie,
Perkè un sen dura da čaf a pie;
E da seng per dir a ognùn la virità
Kelle vite, ke jo nesùng se l ha durà.
4.
Ma fam e kolpes e bastonade
Forade, gofes e legnade
Ne čapà jo justa téis,
Ogni dì e no soul ogni méis.
5.
Mo dut kest, no me fažea nia
Perké la not era semper mia;
I me dažea beng, beng da magnár
E duta la not podee pusar.
6.
Mo ai undeš de kist meis
Me ne durà justa teis;
Dala una o da le doi de not
Sente 'n šušùr deske n terremót.
7.
Me pisae, oh Dio! l è čerto Salíng,
Ke ha resólt de žir a vin,
L è čerto kel maledét mat,
Ke veng a tor adés l so mušát.
8.
Mo no, song kontént, la he falada,
L šušùr l era via te strada;
M' he pisà taži ke la va beng
E jo he kontinuà a magnar feng.
9.
L šušùr l e vegnù plu da vežìn,
M' he pisà, kis vël demò ving,
Mo no, l era čink persone
Kon le sie balle e balone.
10.
Plan, plan l uš he vert e son žit
A vedér ki ke l è, e un la dit:
"Kis mostri sé i troóng
Sta sera ši i kopóng. "
11.
Ognun áea te so man,
Un 'n legn, l auter n ram,
Un 'n pal, l auter n sas,
Ke l aéa tout su da bas.
12.
I era a mi krëer čink o sie,
Ki ke l era no vel die;
Perkè no pose testimoniàr,
E miór tor su a magnár.
13.
Mo a vedér la boča ed i pie
Metese peng n bel da sie;
L era Tonele de Grava l ost
Ža l aéa beu e magnà rost
14.
L auter a veder l čaf pelà,
Kerdese, no me aer falà,
L era Tonele de Rečing
Kol venter pien de ving.
15.
L terzo l era Mikele, kel balbong,
De Rečing e no de 'Sanóng
Perké l ha dat na balbonada,
Ke m' he kognù dar na gran grignada.
16.
L' auter l era de Rečing Battista,
Kel ke faš kela burta vista.
Falerè foš, mo a mi dit,
Da je dar sul mus pulìt.
17.
L' quinto pa beng Luisi
Kon ki bie éjes griži,
Però no l hë sentù režonár
L he kognošu tel grignár
18.
Čiok l era ognun beng, beng,
De kest voles mëter peng,
Perke 'n pe no i podea plu star
E ogni moment i žia a pišár.
19.
Mo a ke ei vegnudi kiš bìe
Da Vik a Perra? Spetà ke vel dìe.
A far vedér l so bel karater
Da magnon, da begón e da báter.
20.
I e vegnui a voler se vendikár,
E armè a voler je dar
E far a i fenč da Perra
Una straǧe e una vera.
21.
Mo se adés volede grignár
Meteve a sentìr e skutár;
I ha beù e beng magnà
E koši čerto la sarà.
22.
Plens de ving e plens de rost
I a fat l konsìglio sa Grava l ost.
O bella! da le dòudeš de not
Kon ognùn te man 'n got.
23.
A ki da Perra je volóng 'nsegnár
Kolpes e bote je volóng dar.
No doi, no trei, no sie,
Ma da čaf fin a pie.
24.
Da la una de not i se n part
Ognun lo veit, beng tart
Veršo Perra i se 'n va da desparè
Koráng ske n polje su n parè.
25.
Kanke i e ruè ža Kašáng
I ha skomenzà a meter mang
I neš bie čink a skutár
E dapèrdut a vardár.
26.
Parkè paùra aéa ognùn
Ke n pie sie amò valgùn
A i far dar óuta, a šampár
E te brae a se kegár.
27.
Infatti sentì adés 'n bel azidént
Ko ke i ha čapà n bel spavént.
Sémong ha cognù vegnir fora a pišàr
E kiš eroi i se ha metù a šampàr.
28.
Kanke i ha vedù ke Sémong sera
I diš, adés ši žong a Perra.
Adés zenza paura podóng zir,
Ke ognùn sarà a dormìr.
29.
Parkè ognùn aéa paùra
De čiapársele per la so braùra.
Kest l era l plu bel,
A ognùn je preméa so pel.
30.
Kanke i e rue al pont de Pozza,
La dat žu de 'n skrepìn 'na kegózza.
Diaol l diš Rečin, l e n sas,
Min šampe, dažeme dal nas.
31.
L è na kegóza o na fava
L dis Tonele de Grava.
No asà paura neto nia,
Ke ognùn dorm da klo fin ta Penia.
32.
Su la speranza ke ognùn sia a dormìr,
Kon koraǧio i ha kontinuà a žir
I neš eroi kon Rečing
Fin ke i è ruè via Salìng.
33.
Alò ognùn se ha fermà
Ognùn da seng l ha skutà
Ke n pè no sie nešùng gost,
Ne kelera, ne faméi ne ost.
34.
Mo a l mušat i no ha pensà,
Ke kest dut l oserverà,
Ke ke i ha fat e ke ki i ha dit,
E ke vegnerà dut skrit.
35.
Lo 'ntorn n pikol ǧiro i ha fat,
No da savek, mo da mat,
Kon una tal paùra semper,
Ke i ha čapà te l venter.
36.
Nešung no l era plu sveglià
Kest ognun me l kerderà,
… kon koragio e i koréa,
… ke ognùn podéa.
37.
E koši zenza nesùn paùra
I ha fat vedér la so braùra.
Ke a mi dit no la val nia
Parke i ha batù kon ki ke dormìa.
38.
L mušat, ke dut l ha vedù e sentì.
L diš: "Nia no mi 'nporta a mi! "
Mo se l Pek aésa sentu, ko la pala
L je paráa ben fora la bala.
39.
L' je aesa beng 'nsegnà
A vegnir da Perra ka
De not da la una
Ko la bala e zenza luna.
40.
A volér vegnir a far vera
A i fenč da duta Perra
Kanke i e da 'n pez a dormìr,
Mo de dì no i se fidaa vegnìr.
41.
Mo voi čink beng da grignár bie,
Kes ši da seng ve l die.
Vegnì de dì, se ve fidade,
A čapar kater stafilade.
42.
I ve parara dal voš tampìn
L mat, l rost, e l vin,
I vë n darà kater o sìe
Segur da čaf a pie.
43.
Adés kogne po beng fenìr.
Parkè sente ža Salìng vegnìr
Kon 'n bakét te mang
Per no dir un ram.
44.
Se nò voi lepe e bastonade
Kolpes, legnade e forade,
Kognarè bel, bel trotár
A kosta de Toalár.